Priprava domače pice je za mnoge pravi kulinarični obred, a ko se srečamo z brezglutensko dieto ali preobčutljivostjo na določene sestavine, se zdi, da se ta prijeten obred hitro spremeni v kulinarično nočno moro. Vsi poznamo tiste ponesrečene poskuse: testo, ki se drobi takoj, ko ga poskusimo razvaljati, osnova, ki je po peki trda in zgoščena kot kamen, ali pa gumijasta in povsem brez pravega okusa. Kljub temu se vam ni treba vdati v usodo ali se zadovoljiti s povprečnimi zamrznjenimi različicami iz lokalne trgovine. Ustvariti zares odlično, vrhunsko osnovo za pico brez glutena, ki vas bo navdušila s svojo zlato-rjavo, hrustljavo zunanjostjo ter mehko in zračno sredico, je popolnoma mogoče. Uspeh leži v tem, da natančno razumete določene fizikalne in kemične procese peke ter skrbno izberete prave sestavine, ki bodo nadomestile naravno elastičnost pšenice. S pravim znanjem in tehniko boste zlahka pripravili obrok, ki ga bodo z največjim užitkom oboževali celo tisti vaši prijatelji ali družinski člani, ki sicer jedo klasično hrano in ne sledijo nobenim prehranskim omejitvam.
Zakaj je brezglutensko testo tako zahtevno in specifično?
Gluten je specifična beljakovina, ki se v obilju nahaja v pšenici, ječmenu, rži in sorodnih žitih. V peki deluje kot neke vrste naravno lepilo oziroma zelo močno vezivo, ki daje testu njegovo znano elastičnost, raztegljivost in tisto prepoznavno celično strukturo, ki kot drobni balončki zadrži mehurčke zraka in ogljikovega dioksida, ki nastanejo zaradi delovanja kvasa. Brez te izjemno pomembne ključne beljakovine se vsako testo obnaša povsem drugače. Ne morete ga z rokami gnesti na tradicionalen način na pomokani površini in zagotovo ga ne morete premetavati po zraku kot pravi italijanski mojstri pic. Brezglutenska surova zmes je namreč pogosto veliko bolj podobna gosti in mokri masi za torte, mafine ali vlivani kruh kot pa klasičnemu testu za pico, ki smo ga vajeni. Da bi uspešno nadomestili pomanjkanje te edinstvene beljakovine, moramo uporabiti pametne, preizkušene kombinacije različnih vrst naravnih mok ter dodati posebne naravne dodatke, ki natančno posnemajo lepilo, elastičnost in čvrsto strukturo, ki bi jo sicer brez težav zagotovil gluten.
Temeljne sestavine in dodatki za popolno teksturo skorje
Umetnost mešanja ustreznih mok
Za razliko od klasične pšenične moke, kjer lahko brez težav uporabite samo eno vrsto za celoten recept (običajno gladko belo moko tipa 00), uspešna brezglutenska peka vedno zahteva premišljeno mešanico. Nobena posamezna moka brez glutena namreč ne more sama po sebi zagotoviti pravega ravnovesja, ki bi prineslo tako dober okus kot ustrezno teksturo in strukturno trdnost. Najboljše in najbolj profesionalne rezultate boste vedno dosegli, če boste med seboj uravnoteženo kombinirali beljakovinske moke s tistimi, ki so bogate s škrobom. Fino mleta bela ali rjava riževa moka je naravnost odlična osnova za večino receptov, saj ima zelo blag, nevtralen okus in ne prevlada nad ostalimi sestavinami. Vendar pa samo riževa moka naredi testo preveč krhko. Zato je nujno potreben dodatek tapiokinega škroba, ki bo po peki poskrbel za res lepo, razpokano hrustljavost in tisto značilno rahlo žvečljivost, krompirjev škrob v mešanici pa bo pomagal zadrževati dragoceno vlago, s čimer boste preprečili, da bi testo po peki postalo presuho in drobljivo.
Pomen veziv: ksantan gumi in indijski trpotec
Ker naše brezglutensko testo nima svojega naravnega beljakovinskega lepila, mu moramo sami dodati nekaj, kar bo vse zbrane sestavine močno povezalo med seboj in preprečilo razpadanje jedi. Ksantan gumi (znan tudi pod imenom xanthan gum) je danes nedvomno najpogosteje uporabljen dodatek v komercialnih in domačih brezglutenskih mešanicah. Ta naravni polisaharid izjemno dobro posnema ključne lastnosti glutena, omogoča odlično vezavo vlage in popolnoma preprečuje nadležno drobljenje testa med peko in uživanjem. Druga izjemna, morda v sodobni zdravi prehrani celo veliko bolj cenjena in še bolj naravna alternativa, pa so luščine indijskega trpotca, znane kot psyllium husk. Ko te drobne luščine zmešamo z vodo ali drugo tekočino, v nekaj minutah ustvarijo močan, gost gel. Ta gel daje testu neverjetno prožnost in elastičnost, kar presenetljivo pogosto pomeni, da boste takšno testo morda celo lahko z rokami nekoliko oblikovali in razvaljali, kar je pri standardni brezglutenski peki prava in zelo cenjena redkost.
Kvas, pravilna hidracija in proces vzhajanja
Čeprav nimamo glutena, suhi ali sveži kvas še vedno igra ključno in nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju zračne sredice. Vendar pa si velja zapomniti, da brezglutensko testo vedno potrebuje nekoliko več tekočine in povsem pravo, toplo temperaturo prostora. Brezglutenske moke so namreč neverjetno vpojne. Za hitrejši in močnejši zagon drobnih kvasovk vedno dodajte prijetno toplo vodo (pazite, da voda nikakor ne bo preveč vroča, saj bi to kvasovke ubilo) in obvezno eno majhno žličko sladkorja ali naravnega medu, s čimer boste kvasovkam ponudili hitro hrano za razmnoževanje. Vzhajanje takšnega testa je v praksi navadno nekoliko krajše kot pri pšeničnem testu. Ker brezglutenska osnova nima izjemno močne beljakovinske mreže, ki bi dolgo in uspešno zadrževala pline, predolgo vzhajanje pogosto povzroči, da se testo sesede samo vase. Zato je velikokrat povsem dovolj že zgolj eno hitro vzhajanje, in sicer neposredno na samem pekaču ali papirju za peko.
Preverjen recept in postopek za najboljše brezglutensko testo
Da boste vso to obsežno teorijo in nasvete bistveno lažje prenesli v uspešno kulinarično prakso in domačo kuhinjo, vam predstavljamo natančen, temeljito preverjen recept. Ta recept združuje vse zgoraj podrobno opisane principe, razmerja in trike ter zagotavlja najbolj zanesljiv, vrhunski in slasten rezultat, na katerega boste zelo ponosni.
Seznam potrebnih sestavin
Za pripravo dveh srednje velikih in popolnoma hrustljavih pic boste nujno potrebovali naslednje ključne sestavine:
- 250 g kakovostne brezglutenske moke (najbolje se obnese namenska mešanica za kruh, ki že uravnoteženo vsebuje riževo moko, tapioko in krompirjev škrob)
- 1 čajna žlička ksantan gumija (če vaša kupljena moka tega morda še nima) ali 2 zvrhani žlici luščin indijskega trpotca v prahu (psyllium husk)
- 1 standardni paket (približno 7 g) suhega pekovskega kvasa
- 1 jušna žlica belega sladkorja ali domačega medu (za hitro aktivacijo kvasa)
- 1 čajna žlička morske soli (za polnost okusa osnove)
- 250 do 270 ml prijetno tople vode (njena temperatura naj bo približno med 36 in 38 stopinj Celzija)
- 2 jušni žlici izbranega, zelo kakovostnega ekstra deviškega olivnega olja
- 1 čajna žlička naravnega jabolčnega kisa (blaga kislina pomembno pomaga aktivirati in okrepiti delovanje kvasa ter hkrati močno izboljša končno strukturo testa)
Postopek priprave korak za korakom
Da bi se popolnoma izognili najpogostejšim kuhinjskim napakam in razočaranjem, izjemno dosledno sledite tem ključnim korakom priprave in oblikovanja:
- V manjši, čisti posodi temeljito zmešajte odmerjeno toplo vodo, izbran sladkor in celoten paket suhega kvasa. To tekočo zmes pustite popolnoma pri miru stati približno 10 do 15 minut. Čakate namreč, da se na površini ustvari bogata in debela plast pene, kar nedvomno in varno dokazuje, da je kvas živ, aktiven in pripravljen na delo.
- V res veliki mešalni posodi nato z žlico skrbno in temeljito zmešajte vašo brezglutensko moko, sol in ksantan gumi (ali namesto njega mleti indijski trpotec). Izredno pomembno je, da so vse suhe sestavine, preden dodate kakršno koli tekočino, med seboj resnično dobro premešane, saj s tem preprečite nastanek trdih grudic lepila.
- V posodo k premešanim suhim sestavinam sedaj izjemno počasi in previdno prilijte močno penečo mešanico z aktiviranim kvasom. Prav tako takoj vmešajte še kakovostno olivno olje in tisto eno žličko jabolčnega kisa.
- Začnite mešati z električnim mešalnikom, na katerega ste pritrdili posebne spiralne nastavke za testo. Maso gnetite in mešajte približno 3 do 5 neprekinjenih minut. Kmalu boste opazili, da je nastalo testo precej lepljivo, vlažno in gosto – morda vas bo najbolj spominjalo na zelo, zelo gosto maso za potico ali mafine. Nikar ne skrbite, to je povsem normalen in celo zaželen pojav pri peki brez glutena.
- Zdaj si vnaprej pripravite klasičen širok pekač ali, še bolje, debel keramičen kamen za pico ter nanj previdno položite ustrezen kos kvalitetnega papirja za peko. Ta papir s prsti rahlo in enakomerno naoljite z nekaj kapljicami olivnega olja, kar bo kasneje preprečilo kakršnokoli prijemanje pečenega testa.
- Gosto maso iz posode preložite neposredno na sredino pripravljenega papirja za peko. Obvezno si z oljem dobro namastite dlani in prste (ali pa uporabite močno naoljeno hrbtno stran velike žlice). Z rokami nato testo izjemno nežno, z občutkom in enakomerno potiskajte in razporejajte navzven v obliko kroga, pri čemer pazite, da na koncu pustite robove kroga vsaj nekoliko debelejše, da bodo kasneje obdržali dragoceno omako in stopljen sir.
- Raztegnjeno testo nežno in rahlo pokrijte s čisto vlažno kuhinjsko krpo (pazite, da se krpa ne prilepi na testo) in ga pustite na toplem mestu v kuhinji mirno vzhajati in počivati približno 30 do maksimalno 45 minut.
Skrivnosti in tehnike pečenja za popolno hrustljavost
Brezglutensko testo pri samem procesu peke zahteva popolnoma drugačen in nekoliko bolj premišljen pristop kot navadno testo. Največja skrivnost do zares osupljivo hrustljave skorje na zunaj in popolne pečenosti znotraj se namreč skriva v zelo visoki začetni temperaturi in obveznem dvostopenjskem sistemu pečenja. Svojo domačo pečico morate brezkompromisno in pravočasno predgreti na najvišjo možno temperaturo, kar pri večini običajnih pečic pomeni med 230 in 250 stopinj Celzija. Če ste ponosni lastnik in uporabnik kamna za pico (ali jeklene plošče za peko), ga v pečico postavite že takoj na začetku segrevanja in ga nujno uporabite. Takšen pripomoček namreč izjemno dobro in dolgotrajno zadržuje toploto ter jo takoj, ob stiku, agresivno in neposredno prenese na surovo dno vašega testa.
Ključen korak, ki ga nikakor ne smete izpustiti, je ta, da morate testo nujno predpeči, še preden nanj dodate kakršno koli vlažno paradižnikovo omako in bogate plasti sira. Vaše lepo vzhajano testo na peki papirju vstavite v zelo vročo in razgreto pečico za približno 8 do 12 minut. Ta korak je dobesedno kritičen za uspeh celotnega projekta, saj močna vročina omogoči, da se zunanja celotna struktura testa utrdi, vlaga delno izhlapi in površina postane zares močna ter hrustljava. Če bi namreč vse mokre in vlažne dodatke, kot so omaka in zelenjava, neposredno položili na povsem surovo, vlažno brezglutensko maso, bi celotno dno pod omako zagotovo ostalo surovo, kašasto, neprijetno mokro in močno gumijasto ter neužitno. Ko je vaša osnova zanesljivo predpečena in že dobi lepo, rahlo zlato in rjavkasto barvo po robovih, jo s pomočjo rokavice vzemite iz pečice. Šele na tej točki bazo zares bogato obložite s poljubnimi najljubšimi sestavinami in nato vse skupaj hitro vrnite v vročo pečico za dodatnih 8 do 12 minut. Pica je popolnoma pečena takrat, ko se sir slastno in mehurčkasto stopi, vsi dvignjeni robovi testa pa se izrazito in privlačno temno rjavo zapečejo.
Pogosta vprašanja o brezglutenskem testu za pico
Priprava in peka močno prilagojene hrane s seboj skoraj vedno in neizbežno prinaša obilico upravičenih dvomov, nekaj negotovosti ter veliko dodatnih specifičnih vprašanj. Da bi razjasnili nejasnosti in odpravili strah pred neuspehom, so tukaj zbrani zelo natančni strokovni odgovori na tista najpogostejša vprašanja, s katerimi se redno in vztrajno srečujejo številni ambiciozni domači peki in ljubitelji dobrih okusov.
Ali lahko to testo v celoti pripravim vnaprej in ga varno zamrznem za kasnejšo uporabo?
Da, točno to opisano testo se namreč več kot odlično in brez težav obnese pri postopku zamrzovanja in shranjevanja. Zelo priporočljivo in celo zaželeno je, da celotno testo najprej oblikujete v želen krog, ga nato ustrezno in do konca predpečete v vroči pečici, takoj zatem pa pustite na rešetki, da se popolnoma in temeljito ohladi na varno sobno temperaturo. Takšno povsem ohlajeno, trdno osnovo nato zelo tesno in natančno zavijte v prozorno plastično folijo ali jo vstavite v neprodušno zaprto vrečko in jo varno shranite v domači zamrzovalnik, kjer bo zdržala in ohranila svojo kakovost za do tri mesece. Ko si zaželite hitre domače pice, enostavno vzemite zamrznjeno osnovo ven iz skrinje, jo takoj bogato in po želji obložite z omako ter siri in jo postavite neposredno v vročo pečico. Predhodno dolgotrajno odmrzovanje te osnove na pultu sploh ni potrebno in ni zaželeno.
Zakaj je moje pečeno testo kljub zelo natančnemu upoštevanju recepta preveč trdo in drobljivo?
Daleč najpogostejši razlog za povsem trdo ali celo betonasto testo je dolgotrajna uporaba povsem napačne, neprimerne ali neuravnotežene mešanice mok. Na primer, če uporabite izključno in samo težko koruzno moko ali pa preveliko količino grobe riževe moke brez kakršnega koli dodatka lahkih škrobov (kot sta tapioka in krompirjev škrob), bo rezultat neizbežno trd in grob. Drug zelo pogost razlog je enostavno in preprosto pomanjkanje vlage v masi. Vse vrste brezglutenskih mok so namreč naravno in izjemno »žejne« – med mešanjem neverjetno hitro in v velikih količinah vpijejo veliko dodane vode. Tudi če se vam zdi gneteno testo med začetnim mešanjem resnično preveč mokro in pocasto, ne delajte usodne napake in ne dodajajte še več dodatne suhe moke, saj bo po vzhajanju in predvsem po peki testo postalo izjemno suho, žilavo in trdo.
Ali lahko za ta recept namesto kupljene kompleksne škrobne mešanice uporabim samo navadno mandljevo moko?
Odgovor na to vprašanje je kratek in jasen: ne, vsaj ne za ta visoko specifičen in preizkušen recept, ki ga opisujemo zgoraj. Naravna, mleta mandljeva moka je namreč izredno težka in predvsem močno mastna moka, ki v svoji osnovi in strukturi popolnoma nima škroba in se med obdelavo s toploto obnaša zelo, zelo drugače (sicer je izjemno priljubljena in zelo primerna za ljudi, ki strogo sledijo tako imenovani keto ali pa strogi paleo dieti). Za uspešen recept, ki bi temeljil samo na mandljevi moki, bi vedno in nujno potrebovali bistveno in občutno več svežih jajc ter stopljenega sira kot osnovnega veziva za maso, kar pa popolnoma spremeni končni okus in samo teksturo obroka, in sicer iz neke vrste klasične hrustljave mase na precej bolj znano, mehko in specifično “fathead” različico keto testa.
Kako naj ob peki dosežem tiste čudovite, vabljive velike mehurčke zraka in mehurjaste žepke na samih robovih skorje?
Zelo iskreno dejstvo je, da čisto brezglutensko testo veliko težje ustvari popolnoma enako velike in prožne mehurčke kot močno, elastično pšenično testo, predvsem in izključno zato, ker nima tiste neverjetno raztegljive glutenske mreže, ki bi balončke zraka trdno držala skupaj kot žvečilni gumi. Kljub temu in navkljub tem naravnim omejitvam pa lahko vizualno strukturo skorje in obliko robov zelo močno izboljšate na ta način, da že pri samem začetnem mešanju poskrbite za izjemno dobro in zelo visoko hidratacijo mase (dodate dovolj vode) in obvezno vključite tisti blagodejni naravni dodatek jabolčnega kisa, ki podpre kvas. Ključno vlogo nato odigra še vaš nežen in pazljiv pristop: pri ročnem raztegovanju in končnem oblikovanju privzdignjenega roba testa nikar preveč grobo in močno ne stisnite s prsti. S pretiranim in premočnim stiskanjem bi namreč neusmiljeno iztisnili vse tiste dragocene zračne žepke in mehurčke plina, ki so se tako zelo trudili nastati med dolgim procesom vzhajanja, vaš rob pa bi posledično med peko ostal povsem ploski, trd in brez življenja.
Najboljši in skrbno izbrani dodatki, ki vrhunsko dopolnijo vašo domačo kulinarično mojstrovino
Ko ste z veliko vztrajnosti, ljubezni in pozornosti končno osvojili in do potankosti obvladali celoten, precej natančen tehnični postopek izdelave zanesljive, strukturno močne, vizualno privlačne, izjemno okusne in predvsem izredno hrustljave pekovske osnove, se tisto pravo, zabavno in sproščujoče kulinarično ustvarjanje za vas šele zares in dodobra začne. Ta popolno, zlato rumeno predpečena osnova je v svojem bistvu namreč le popolnoma čisto, še nepopisano in neomadeževano kulinarično platno, na katerem boste sedaj kot pravi umetnik svobodno, po svojih željah in navdihih, naslikali ter udejanjili svojo edinstveno, osebno in prefinjeno kulinarično vizijo ter prepričali vsakega še tako zahtevnega jedca.
Izjemno dobra in zelo kakovostno pripravljena naravna paradižnikova omaka je absolutni, nesporen in tisti najbolj nepogrešljiv temelj vsake prave, pristne italijansko navdihnjene pice. Zato naj bo ta rdeča omaka vedno in nujno skrbno pripravljena, po možnosti izključno in samo iz tistih najbolj sladkih in zrelih italijanskih pelatov (kot so znameniti San Marzano pelati), z dodanim bogatim šopkom močno dišeče in izjemno sveže bazilike, enim zares dobrodušnim in obilnim kančkom najkakovostnejšega zeleno obarvanega, deviškega olivnega olja iz prvega stiskanja ter le minimalnim, ravno pravšnjim ščepcem najboljše, grobe morske soli za okrepitev samega profila okusa. Med pripravo v kuhinji bodite predvsem močno pozorni na to, da ob mazanju in nanašanju nikakor in pod nobenim pogojem ne pretiravajte s samo celotno količino nanesene in razmazane tekoče omake. Preveč omake in posledično vode namreč pomeni le eno stvar: da boste žalostno, hitro in nepopravljivo na dnu popolnoma in povsem razmočili tisto tako težko pridelano, cenjeno in želeno visoko stopnjo čudovite, hrustljave teksture vaše s trudom narejene in dolgotrajno ter dvojno pečene osnove.
Kar zadeva same bogate nadeve in izbire najrazličnejših razpoložljivih vrst sirov, je polnovredna, zelo kakovostna in sveže naribana, rahlo vlečljiva in polnomastna kravja ali bivolja mocarela vedno znova tista najbolj preverjena, zanesljiva in odlična tradicionalna ter klasična izbira, ki ob toploti ustvari edinstveno mrežno teksturo in odličen ter zelo prepoznaven polni okus. Vendar pa vas prav noben zakon, pravilo ali norma ne omejuje pri tem, da ne bi po želji in lastnem okusu kreativno in drznem načinu raziskovali ter ustvarjali z okusi še veliko naprej. Poskusite in drznite si ob koncu peke naribati in dodati še bogato in precej debelo plast pravega, več let dolgotrajno staranega parmezana ali aromatičnega trdega sira pecorino za veliko globlji, bolj oreščkast, kompleksen in pikanten umami okus. Morda boste ugotovili, da vam ustreza, da na vročo površino razporedite koščke ostre in po okusu precej prepoznavne ter drzne plemenite pikantne gorgonzole ali kremnega modrega sira, kar bo skupaj z zelo sladkim medom in drobljenimi orehi ustvarilo zares drznejše, izjemno nenavadne, a zelo prefinjene kombinacije in prave harmonije različnih profilov. Vegani, vegetarijanci in vse tiste osebe z resno dokazano intoleranco ali močno preobčutljivostjo na mlečni sladkor (laktozo) in ostale mlečne in kravje beljakovine pa lahko povsem brez najmanjših skrbi ali težav in slabe vesti v današnjem času posežejo po naravnih in povsem visoko kakovostnih ter zdravih rastlinskih in veganskih alternativnih sirih, ki so običajno in zelo pogosto uspešno izdelani predvsem na osnovi namočenih indijskih oreščkov, zdravega kokosovega olja ali mandljev. Ti sodobni pripravki in alternative se zaradi skrbne obdelave sedaj prav tako odlično in zelo privlačno, vlečljivo ter homogeno topijo pod agresivno visoko in intenzivno vročino segrete domače ali celo krušne peči na drva.
Na to resnično neverjetno, vrhunsko, do popolnosti pečeno in hrustljavo podlago oziroma zlato-rjavo obarvano osnovo, se seveda čudovito, izjemno prefinjeno in več kot ujemajoče podajo tudi popolnoma tisti sveži in če se le da lokalno ter skrbno in trajnostno pridelani domači dodatki ter sveže pobrana polnovredna zelenjava ali kakovostne vrste skrbno zorjenih in sušenih mesnin. Pogumno, po navdihu sezone ali okusu in želji posameznega gosta uporabite čim bolj tanko in natančno narezane, sveže zemeljske rjave in bele šampinjone ali aromatične in polne gobe jurčke, dodajte bogato hrustljavo narezano zeleno, rumeno in močno rdečo papriko iz vrta ter bogate in v oljčnem olju, česnu in zeliščih skrbno in dolgotrajno marinirane mehke in kiselkaste artičoke. Če ste velik ljubitelj in zagovornik mesa, pa posezite po izjemno tankem, ročno in počasi narezanem ter kakovostno na zraku posušenem in zorjenem, vrhunskem istrskem, kraškem ali dalmatinskem pršutu. Pršut in pa preostale zelo občutljive rezine podobno predelanega in delikatesnega suhega, dražjega mesa je smiselno, priporočljivo in celo izredno nujno, da dodate šele čisto na samem koncu. Položite ga namreč strogo šele takoj zatem in v tisti zelo kratki minuti, ko vročo pečeno pico na lesenem in širokem loparju za strežbo končno in previdno vzamete iz resnično in močno razbeljene vročine vroče pečice. Le tako, na ta previden, spoštljiv in pravilen tradicionalni način ravnanja z vrhunskimi in nežnimi ter dragimi in prefinjenimi sestavinami, bo takšno posušeno meso pred postrežbo brez dvoma uspešno in v celoti ohranilo svojo izvirno nebeško mehkobo, tisto značilno topnost, pravilno mastno strukturo ter samo neokrnjeno popolnost in resnično globino, širino ter polnost izjemno razvitega naravnega zrelega okusa in prijetne arome. Še dodana velika in zajetna prgišče, s hladno vodo narahlo oprane in nato popolnoma osušene ter sveže zelene, prepoznavno blago grenkaste divje in domače rukole in pa nato obveznih še nekaj malih razpršenih, gostih in temnih ter s sladkobo napolnjenih drobnih kapljic naravne, temne in lepo reducirane in dolgotrajno zorjene zelo kakovostne ter uravnotežene goste in naravne balzamične redukcije oziroma sirupa oziroma glazure tik ob ali pa tesno in takoj pred samo končno rezanjem in ponosno, kulinarično in umetniško ter prestižno razstavo in slavnostno postrežbo jedi na in preko velike sredinske okrogle in velike lesene, rustikalne ter čudovite in masivne mize za posameznika in pa vse vaše prisotne sorodnike in bližnje znance na tem res posebnem slavnostnem in skupnem zelo čudovitem večeru, bodo z gotovostjo, zanesljivostjo ter na koncu s popolnostjo dokončno in povsem neustavljivo, čarobno preobrazili, nadgradili ter z enostavnostjo precej dvignili vso raven te sicer zgolj navadne osnovne, vsakdanje popularne okrogle ploščate in močno in enostavno z oblogami prekrite jedi iz peči, v prefinjeno in nepozabno kulinarično večerjo in jed, ki bo nedvomno in res zelo globoko ter z močnim, dolgotrajnim in velikim ter prijetnim in pozitivnim vtisom zagotovo in ponovno zelo močno ganila ter navdušila popolnoma in brez vsakršne, zares katerekoli posamezne izjeme prav popolnoma vsakega zbranega, zahtevnega povabljenega gosta in pa udeleženca na tej vaši zelo prijetni in popolni večerji ob kozarcu res dobrega in kvalitetnega rujnega ali belega lokalnega ter odličnega slovenskega domačega vrhunskega suhega vina ali zelo ohlajenega ter prijetnega hmeljnega osvežilnega napitka. Ta največji ključ ter popolna garancija do tistega pravega zagotovljenega uspeha pa vendarle na koncu leži izključno v pravem zmernem, premišljenem ravnovesju in tisti najvišji možni končni stopnji kakovosti. Tako bo na koncu vsak vaš grižljaj predstavljal harmonično simfonijo okusov, ki se začne z najboljšo skorjo, prilagojeno najvišjim standardom sodobne in zelo zdrave in alternativne moderne kuhinje.
