Kratek pogled v zgodovino žlikrofov
Izvor žlikrofov sega v 19. stoletje, ko so jih v Idriji pripravljali rudarji in njihove družine. Kot polnjene testenine z enostavnimi sestavinami so bile hranljive in cenovno dostopne, zato so hitro postale nepogrešljiv del jedilnika. Danes imajo Idrijski žlikrofi zaščiteno označbo geografskega porekla v Evropski uniji, kar pomeni, da je njihova priprava strogo določena in nadzorovana.
Sestavine za testo
Testo za žlikrofe je osnova, ki mora biti elastična, mehka in dovolj trpežna, da lahko obdaja nadev. Za pripravo boste potrebovali:
- 300 g bele pšenične moke
- 2 jajci
- 1 žlico olja
- ščep soli
- malo mlačne vode po potrebi
Vse sestavine zamesite v gladko testo, ki ga nato pustite počivati približno 30 minut, da se gluten sprosti in ga bo lažje valjati.
Sestavine za nadev
Tradicionalni nadev za idrijske žlikrofe vključuje krompir, ki ga združimo z dodatki, da dobi pravo strukturo in okus. Klasične sestavine so:
- 500 g krompirja
- 1 manjša čebula
- 50 g zaseke ali prekajene slanine
- sol in poper po okusu
- peteršilj za svežino
Krompir skuhamo, pretlačimo in mu dodamo prepraženo čebulo ter nasekljano slanino. Mešanico začinimo in dobro premešamo, da dobimo kompaktno maso, ki jo lahko oblikujemo v majhne kroglice.
Postopek oblikovanja žlikrofov
Največja umetnost pri pripravi žlikrofov je njihovo oblikovanje. Testo razvaljamo na tanko in na njem razporedimo majhne kroglice nadeva. Nato testo prepognemo in s prsti oblikujemo značilno obliko klobučka. Robove stisnemo, da se med kuhanjem ne odprejo. Za popoln videz je pomembna enakomerna velikost, zato si lahko pri delu pomagate s kuhinjsko tehtnico ali žličko.
Kuhanje žlikrofov
Žlikrofe kuhamo v veliki količini osoljene vode. Ko priplavajo na površje, jih kuhamo še približno 3–4 minute. Pomembno je, da voda ne vre premočno, saj se sicer testo lahko raztrga. Kuhane žlikrofe previdno poberemo z luknjičasto žlico in jih postrežemo tople.
Načini postrežbe
Žlikrofi se lahko postrežejo na več načinov. Najbolj znana kombinacija je z bakalco – mesno omako iz ovčjega ali jagnječjega mesa, ki dopolnjuje okus testenin. Odlično se podajo tudi k gobovim omakam ali kot priloga k pečenemu mesu. Za vegetarijansko različico jih lahko ponudimo z maslom in svežimi zelišči.
Nasveti za uspeh
Če pripravljate žlikrofe prvič, bodite potrpežljivi pri oblikovanju. Priporočljivo je, da testo vedno pokrijete z vlažno krpo, da se ne izsuši. Nadev mora biti dobro začinjen, saj se njegov okus ob kuhanju nekoliko omili. Če pripravljate večjo količino, jih lahko tudi zamrznete – oblikovane žlikrofe položite na pladenj, zamrznite in nato spravite v vrečko za kasnejšo uporabo.
Najpogostejša vprašanja (FAQ)
Ali lahko nadev za žlikrofe pripravim brez mesa?
Da, namesto slanine lahko uporabite samo čebulo in dodatna zelišča, kar bo ustvarilo lažjo vegetarijansko različico.
Kaj storiti, če se testo med valjanjem trga?
Dodajte malo vode in ga dobro pregnetite, nato pustite počivati. Počitek testa je ključen za elastičnost.
Kako dolgo lahko shranjujem sveže žlikrofe?
V hladilniku jih lahko hranite največ en dan, saj se testo hitro izsuši. Bolj priporočljivo je zamrzovanje.
Katera moka je najboljša za pripravo testa?
Najbolje je uporabiti belo pšenično moko tipa 400 ali 500, ki daje testu pravo strukturo in mehkobo.
Ali jih lahko pripravim vnaprej za praznovanje?
Seveda, zamrznjeni žlikrofi se obdržijo več tednov in jih lahko skuhate tik pred postrežbo.
Ko kuhinjo zadiši po domačih žlikrofih
Oblikovanje in kuhanje žlikrofov je lahko čudovit obred, ki v kuhinji združi vso družino. Vonj kuhanih testenin, zvok vrele vode in veselje ob prvem okušanju so trenutki, ki dajejo domači kuhi poseben pomen. Prav zaradi teh občutkov so žlikrofi več kot le jed – so del naše tradicije in kulturne identitete.
