Dvigovanje cen bančnih storitev v Sloveniji je marsikaterega varčevalca prisililo v razmišljanje, ki je bilo še pred leti nepredstavljivo: zaprtje računa pri tradicionalni banki in popoln selitev na digitalne platforme. Medtem ko so bili nekateri sprva skeptični, danes slovenski uporabniki ugotavljajo, da so prednosti digitalnih bank pretehtale nad nostalgijo.
V zadnjih mesecih smo opazili zanimiv trend – tudi v naših krajih, od Postojne do Ilirske Bistrice, se – po poročanju portala Emedia – vedno več ljudi odloča za korak, ki mu pravimo celovita menjava banke. Razlogi so preprosti: nižji (ali ničelni) stroški vodenja računa, boljši menjalni tečaji in aplikacije, ki dejansko delujejo v korist uporabnika.
Zakaj takšen strah pred spremembo?
Največja ovira pri prehodu na digitalno bančništvo je pogosto nepoznavanje varnostnih protokolov. Ko se uporabnik prvič sreča z zahtevo po fotografiranju osebnega dokumenta in “selfija”, se pojavi vprašanje: “Ali je to varno?”
Tukaj nastopi postopek, znan pod kratico KYC (Know Your Customer) oziroma “Spoznaj svojo stranko”. Čeprav se morda sliši zapleteno, gre za standardiziran proces, ki ga zahteva evropska zakonodaja o preprečevanju pranja denarja. Ta postopek zagotavlja, da je banka preverila identiteto svoje stranke in da so vaša sredstva varna. Brez tega digitalna banka ne bi mogla pridobiti licence, ki jamči za varnost vaših vlog do 100.000 evrov.
Kaj vsebuje tipičen preverjalni obrazec?
Pri odpiranju računa v tujini se ne boste izognili zbiranju določenih podatkov. V okviru uradnega pregleda stranke boste morali navesti naslednje podatke iz obrazca za identifikacijo fizičnih oseb:
- Osebni podatki: Osebno ime ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča.
- Identifikacijske številke: Davčna številka ali EMŠO ter datum in kraj rojstva.
- Podatki o dokumentu: Številka, vrsta, datum izdaje, datum prenehanja veljavnosti in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta.
- Namen uporabe: Navesti je treba namen in predvideno naravo poslovnega razmerja ter podatek o tem, ali je stranka politično izpostavljena oseba.
Se splača tvegati?
Za tiste, ki niso obremenjeni s stanovanjskimi krediti pri domačih bankah, je odgovor pogosto pritrdilen. Brezplačno vodenje računa in takojšnja obvestila o vsaki porabljeni kavi so funkcije, ki jih slovenske banke pogosto še vedno drago zaračunavajo.
Seveda pa prehod zahteva nekaj discipline – od prijave računa na FURS do ročnega nastavljanja določenih trajnikov. A glede na to, da lahko povprečno gospodinjstvo z menjavo prihrani tudi več kot 150 evrov letno, je to “delo”, ki se hitro povrne.
