Prevajanje iz slovenščine v angleščino je proces, ki presega zgolj iskanje ustreznih besed v slovarju. Gre za prenos pomena, kulture in stila iz enega jezikovnega sistema v drugega, ki deluje po popolnoma drugačnih pravilih. Mnogi Slovenci, ki sicer tekoče govorijo angleško, se pri pisnem in ustnem izražanju pogosto ujamejo v specifične pasti, ki so posledica neposrednega prenosa slovenske logike v angleški jezik. Te napake so pogosto subtilne, a lahko bistveno spremenijo pomen sporočila ali pa povzročijo, da zvenimo nerodno in neprofesionalno. Razumevanje korenin teh napak je prvi korak k temu, da postane vaša angleščina ne le razumljiva, temveč tudi slovnično brezhibna in slogovno dovršena.
Lažni prijatelji: Besede, ki zavajajo
Ena najpogostejših in hkrati najbolj nevarnih napak pri prevajanju so tako imenovani “lažni prijatelji” (false friends). To so besede, ki v angleščini zvenijo ali so zapisane zelo podobno kot v slovenščini, vendar imajo popolnoma drugačen pomen. Uporaba teh besed lahko privede do hudih nesporazumov, zlasti v poslovnem okolju.
Poglejmo si nekaj najbolj problematičnih primerov:
- Aktualen vs. Actual: Slovenska beseda “aktualen” pomeni nekaj, kar je trenutno pomembno ali v teku. V angleščini pa “actual” pomeni “dejanski” ali “resnični”. Če želite v angleščini reči, da je tema aktualna, morate uporabiti besedo current, relevant ali topical.
- Eventualen vs. Eventual: Ko v slovenščini rečemo “eventualno”, mislimo na “morebiti” ali “mogoče”. Angleška beseda “eventual” pa pomeni “končen” (npr. “eventual result” je končni rezultat). Pravilen prevod za slovenski “eventualno” je possible ali potential.
- Simpatičen vs. Sympathetic: Če za nekoga rečete, da je “sympathetic”, to ne pomeni, da je simpatičen, temveč da je sočuten oziroma poln razumevanja. Za opis simpatične osebe v angleščini uporabljamo besede likeable, nice ali charming.
- Kondicija vs. Condition: Slovenci pogosto rečemo, da imamo dobro kondicijo (športno). Če rečete “I am in good condition”, to zveni, kot da ste dobro ohranjen predmet. Pravilni izraz za telesno pripravljenost je fitness ali shape (npr. “I am in good shape”).
Večna dilema z angleškimi členi
Slovenščina ne pozna členov, zato je to področje za slovenske govorce eno najtežjih. Angleščina uporablja določni člen (the) in nedoločni člen (a/an), ki sta ključna za razumevanje specifičnosti samostalnika. Napake se dogajajo v obeh smereh: izpuščanje členov tam, kjer so nujni, in dodajanje členov tam, kjer so odveč.
Splošno pravilo je, da če govorimo o nečem prvič ali na splošno (in je samostalnik števen v ednini), uporabimo a ali an. Ko pa je govor o nečem specifičnem, kar sogovornik že pozna, uporabimo the. Največ težav povzročajo abstraktni samostalniki in lastna imena. Slovenci pogosto rečemo “I play piano” namesto pravilnega “I play the piano”, ali pa “The life is hard” namesto pravilnega “Life is hard” (ko govorimo o življenju na splošno, člena ne uporabljamo).
Zloglasni predlogi: Zakaj “na” ni vedno “on”?
Predlogi so v angleščini fiksni in se jih je pogosto treba naučiti na pamet skupaj z glagolom ali samostalnikom. Dobesedno prevajanje slovenskih predlogov je recept za napako.
Primeri napačne rabe predlogov:
- Čakati na: V slovenščini čakamo “na” nekoga. V angleščini ne uporabljamo predloga “on”, temveč “for”. Pravilno: Wait for someone.
- Na sliki: Ko opisujemo fotografijo, Slovenci rečemo “na sliki”. Če to prevedemo kot “on the picture”, si angleški govorec predstavlja muho, ki sedi na fizični fotografiji. Pravilno je in the picture, saj so objekti znotraj okvirja slike.
- Prihajati na: Če greste na sestanek, ne greste “on the meeting”, ampak to the meeting. Ko pa ste tam, ste at the meeting.
- Odvisno od: “It depends from…” je klasična napaka. V angleščini je edina pravilna vezava depend on.
Glagolski časi in trajanje dejanj
Slovenščina ima v osnovi le tri čase: preteklik, sedanjik in prihodnjik. Angleščina jih ima dvanajst (ali več, odvisno od definicije), kar omogoča izjemno natančnost pri opisovanju, kdaj se je nekaj zgodilo in kako dolgo je trajalo. Največja težava nastane pri izražanju dejanj, ki so se začela v preteklosti in še vedno trajajo.
Tipična napaka: “I live here for ten years.”
Slovenska logika narekuje uporabo sedanjika (“Živim tukaj deset let”). Vendar pa angleščina za dejanja, ki povezujejo preteklost in sedanjost, zahteva Present Perfect čas. Pravilna oblika je torej: “I have lived here for ten years” ali “I have been living here for ten years.” Uporaba navadnega sedanjika (Present Simple) v tem kontekstu je slovnično napačna in zveni tujcem zelo nenaravno.
Dvojno zanikanje
V slovenščini je dvojno zanikanje standardno in nujno. Rečemo: “Nikogar ne vidim” (dobesedno: I see nobody not). V knjižni angleščini pa velja pravilo, da dva nikalna elementa v istem stavku ustvarita pritrdilni pomen oziroma sta slovnično nepravilna.
Če želite v angleščini reči “Ničesar ne vem”, ne smete reči “I don’t know nothing”. Imate dve pravilni možnosti:
- Uporabite glagol v nikalni obliki in besedo “anything”: I don’t know anything.
- Uporabite glagol v pritrdilni obliki in besedo “nothing”: I know nothing.
Prva možnost je v vsakdanjem govoru precej pogostejša.
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
Ali lahko za prevajanje uporabljam Google Translate?
Google Translate in druga orodja so v zadnjih letih močno napredovala in so koristna za razumevanje splošnega pomena besedil. Vendar pa pri prevajanju iz slovenščine v angleščino pogosto zatajijo pri kontekstu, frazemih in zapleteni skladnji. Za profesionalne, poslovne ali uradne dokumente strojno prevajanje brez človeškega pregleda ni priporočljivo, saj lahko pride do resnih napak v pomenu.
Kako najhitreje izboljšam svojo rabo členov?
Najboljša metoda je branje angleških knjig in člankov ter aktivno opazovanje, kje so členi uporabljeni. Poskusite si zapomniti fraze kot celoto, ne le posameznih besed. Pravilo “prvič omenjeno = a/an, drugič omenjeno = the” pokrije veliko primerov, vendar je branje tisto, ki vam bo dalo pravi občutek za rabo.
Ali je bolje uporabljati britansko ali ameriško angleščino?
Obe različici sta popolnoma sprejemljivi, ključna pa je doslednost. Če se odločite za ameriško angleščino (npr. color, center, organize), jo uporabljajte skozi celotno besedilo. Mešanje britanskega (colour, centre, organise) in ameriškega zapisa v istem dokumentu deluje neprofesionalno.
Kako prevedem slovenske pregovore?
Nikoli jih ne prevajajte dobesedno. “Metati puško v koruzo” v angleščini ne pomeni nič. Poiskati morate ustrezno angleško ustreznico (idiom). Namesto “throw the rifle into the corn”, uporabite “throw in the towel” ali “give up”. Če ustreznice ne poznate, je bolje prevesti pomen z navadnimi besedami.
Kulturne razlike in vljudnostni izrazi
Ena najpomembnejših, a pogosto spregledanih napak, ni strogo slovnična, temveč kulturna. Slovenščina je jezik, ki je lahko zelo neposreden. Ko naročamo kavo, rečemo: “Eno kavo, prosim.” Če to neposredno prevedemo v “One coffee, please,” lahko to v angleško govorečem svetu (še posebej v Veliki Britaniji) zveni precej ukazovalno in nevljudno, čeprav smo rekli “please”.
Angleščina, zlasti v formalnih in poslovnih situacijah, zahteva veliko večjo uporabo modalnih glagolov in posrednih vprašanj za izražanje vljudnosti. Namesto imperativov (velelnikov) je bolje uporabljati strukture, kot so:
- Could you please…? (Namesto “Give me…”)
- I would like… (Namesto “I want…”)
- I was wondering if… (Zelo vljuden način za začetek prošnje)
Tudi pri pisanju e-pošte so Slovenci pogosto preveč direktni. V angleški poslovni korespondenci je običajno, da se začne z vljudnostno frazo (npr. “I hope you are having a good week”) in šele nato preide k bistvu. Neposreden prehod na zahtevo se lahko tolmači kot agresiven ali nestrpen. Prav tako je pomembno paziti na rabo besede “You”. Stavki, ki se začnejo z “You must” ali “You did not”, zvenijo obtožujoče. Bolje je uporabiti pasiv ali mehkejše izraze, kot je “It seems that there was a misunderstanding”, kar ohranja dobre odnose in profesionalnost.
